Arhiv novic

Je kaj boljšega od mamografije?

 Tekst: Sanja Lončar

Zakaj tako vztrajamo pri mamografijah? Zagovorniki trdijo, da zaradi pregledov z mamogramom 25 % manj žensk umre zaradi raka dojke. Lotmar Hiernse se je poglobil v ozadje teh številk in odkril, na čem temeljijo. Ena izmed študij, na katerih sloni marketing proizvajalca mamogramov, je študija dr. Nystroma. V njegovem desetletnem opazovanju 1000 žensk, ki so izvajale

preglede z mamogramom, so zaradi raka dojke umrle 3. V kontrolni skupini pa so od 1000 žensk v tem obdobju zaradi raka dojke umrle 4. Drugače povedano: obsevali so 996 žensk, da bi preživela ena več. Še bolj noro je, ko gledamo splošne podatke, kjer lahko preberemo, da jih je od 100.000 nepregledanih preživelo 89.550, od tistih, ki so opravljale preglede, pa je od 100.000 pregledovanih preživelo 89.020. To pomeni, da jih je umrlo 520 več kot v nepregledovani skupini. Pravzaprav so na tolikšnem vzorcu te razlike statistično nepomembne, vendar vseeno ... bodite pozorni, ko berete statistike.

Zagotovo je rak diagnoza, ki nas je je najbolj strah. Zato je še posebej srhljivo, da se lahko zgodi, da nam zdravijo raka (nas operirajo, obsevajo in zastrupljajo s kemoterapijo), četudi ga nimamo.

O tej težavi piše Lothar Hirneise v knjigi »Kemoterapija pozdravi raka in Zemlja je ploščata «. Avtor posebej svari pred tremi oblikami testiranja, ki so se izkazale za precej nezanesljive: PAP test materničnega vratu, mamografija in diagnostika raka prostate.

Ali je PAP test zanesljiv in koristen?

V kanadski provinci (British Columbia), kjer so vse ženske testirane s PAP testom, je umrljivost zaradi raka materničnega vratu enaka kot v državah, kjer nimajo tako sistematične diagnostike. Študija iz leta 1988, ki je trajala dve leti, je celo pokazala, da se je 50 % diagnosticiranih nenormalnih celic v tem času vrnilo v normalno stanje. Še bolj zanimiva je študija Cancer Research, ki

so jo objavili v British Journal in v kateri so ugotovili, da je celo 60 % rezultatov bilo napačnih. Tudi ta študija, ki so jo naredili v Angliji, torej meče senco na to obliko diagnosticiranja raka. Leta 1987 so se odločili pregledati 45.000 vzorcev diagnosticiranega raka. Ugotovili so, da je bila diagnoza napačna pri 911 primerih. In če vemo, kaj sledi ugotovljenemu raku materničnega vratu

in kako hitri so kirurgi pri odstranjevanju, so podatki zelo zaskrbljujoči.

Ali mamografija lahko povzroča raka?

Leta 1994 je Nacionalni inštitut za raka (National Cancer Institute) umaknil svoje priporočilo, naj ženske, mlajše od 50 let, opravijo preiskavo dojk z mamogramom. Razlog za ta umik so različne študije, ki so pokazale negativne učinke tega testiranja. V British Medical Journalu je bil objavljen članek Susan Ott o ugotovitvah švedskih raziskovalcev, ki so preučevali več kot 350

žensk, pri katerih je mamogram dal napačno diagnozo. Tako so zdravim ženskam naredili 397 biopsij, 187 dodatnih mamogramov in opravile so 1112 pregledov pri specialistih, da so jim na koncu lahko povedali, da je vse v redu. Zadeva postane še bolj neprijetna, ko izveste, da so se v Kanadi odločili narediti mamogram pri 50.000 ženskah v starosti od 40 do 49 let. Iz te skupine je na koncu z diagnozo rak dojke umrlo 33 % več žensk kot iz kontrolne skupine, ki je niso preventivno pregledovali. Študija Kerlikowske je pokazala, da so pregledali 26.057 žensk, od katerih jih 25.858 ni imelo raka dojke, vendar je mamografija bila negativna le pri 24.187 pregledanih. To pomeni, da je 1.671 žensk šlo domov v strahu, da imajo raka, in bile

so deležne dodatnega stresa in še več preiskav. Istočasno je mamografija spregledala 20 od 199 žensk, ki so dejansko imele raka dojke. Preračunano je torej mamogram pokazal raka pri 1.850 ženskah, dejansko pa ga je imelo 199 (le ena desetina!). To pomeni, da ima le ena od desetih, ki dobi patološki izvid, raka!

Poleg tega so mnogi znanstveniki mnenja, da je že samo pregledovanje z mamogramom tveganje za sproženje raka. Mamogram je metoda, pri kateri tkivo dojke mehansko grobo stisnemo in potem obsevamo z X-žarki. Že samo obsevanje

občutljivih tkiv utegne biti nevarno. V kombinaciji z mehanskimi poškodbami pa so tveganja še večja. J. P. van Netten z Royal Jubilee Hospital v Londonu je to predpostavko tudi dokazal v študiji iz leta 1994. Njegova raziskava je pokazala, da se

je odstotek tako imenovanega ductal carcinome pri skupini, ki je bila obsevana z mamogramom, povečal za 200 %.

Zgolj v razmislek, odločitev pa je seveda vaša.

Vir: Članek Skupaj za zdravje človenka in narave, november 2009