TA TEDEN PRIPOROČAMO:

- Zetafree spraj za telo proti komarjem in klopom
- Plavi čudež, po pikih insektov, za hitrejše celjenje ran
- Spraj za lajšanje senenega nahoda

Vprašali ste:

Razlika med integriranim in eko kmetovanjem

• Je drugi, s pesticidi najbolj prežet, pridelek na svetu –  takoj za  kavo in pred tobakom.
  

• Predstavlja samo 3% vseh obdelovalnih površin in samo za bombažne pridelke se porabi enormnih 25% letne proizvodnje pesticidov in 10% letne proizvodnje herbicidov.

• To pomeni, da je 8-krat več pesticidov uporabljenih na enem hektarju običajnega bombaža, kot na hektarju zemlje, posejane z običajnimi prehrambenimi pridelki.

• Pri njegovi pridelavi se uporablja pet od devetih najbolj nevarnih pesticidov (cyanid, dicofol, naled, propargit in trifluralin), ki so znani kot rakotvorni.

• Dve od prevladujočih kemikalij, uporabljenih na bombažu, vključujeta:

• tribufos (defoliator, ki lahko povzroča težave pri dihanju), Agencija za varstvo okolja pa ga obravnava kot možno karcinogeno snov,

• in metil paration (eden od pesticidov, ki se je pojavil v Big Nance Creek-u v Alabami leta 1995 in okužil zalogo vode, zaradi česar je poginilo preko 245.000 rib).

• Pesticidi vstopijo v prehranjevalno verigo in podrejo naravno ravnovesje ekosistema. Prenašajo se skozi atmosfero, sledi pesticida DDT (ukinjenega v 70-ih letih) pa se celo danes najde v maščobi arktičnih pingvinov.

• Problemi s proizvodnjo tekstila se ne končajo na polju. V času predelave tradicionalnega bombaža v oblačila in ostale izdelke, so dodane številne kemikalije na vsaki stopnji predelave. Silikonski voski, groba petrolejska čistila, mehčalci, belila, težke kovine in formaldehid so le nekatere substance, človeku in okolju nevarne.