|
|
Sladki prebiotik iz Andov. Okus nekatere spominja na karamelo in med, drugače pa mu domačini rečejo kar »zemeljsko jabolko«. Jedilna žlica yacona vsebuje približno 50 kalorij.
Pridobiva se iz gomolja istoimenske rastline, ki uspeva v Andih in je v sorodu z našo sončnico. Sestavlja ga v glavnem inulin (vodotopna vlaknina), ki ga naše telo težko presnavlja (zaradi česar lahko povzroča napenjanje in vetrove) in nima učinka na porast sladkorja v krvi. Pripisujeta se mu prebiotično delovanje (spodbujal naj bi rast koristnih, koristnih bakterij v črevesju) in sposobnost povečanja absorbcije nekaterih mineralov ter elementov v sledeh (kalcij, magnezij, fosfor, železo, cink, baker).
Okus nekatere spominja na karamelo in med, drugače pa mu domačini rečejo kar »zemeljsko jabolko«. Jedilna žlica yacona vsebuje približno 50 kalorij.
UPORABA:
Za slajenje kosmičev, jogurtov, smoothie-jev, čajev, sadnih solat, peciv, ... Primerno za diabetike.
SESTAVINE:
100% yacon v prahu (Smallanthus Sonchifolius)
SHRANJEVANJE:
hladen, suh in temen prostor
POREKLO::
Peru

PROBIOTIK / PREBIOTIK (Yacon)
Probiotik je prehrambeni pripravek ali zdravilo, ki vsebuje
takšne žive mikroorganizme, ki imajo blagodejen učinek na gostitelja (človeka).
Najdlje so v uporabi laktobacili (grampozitivni bacili v mlekarstvu),
uporabljajo pa se tudi določene kvasovke. Poleg probiotikov poznamo še
prebiotike; med slednje sodijo zlasti vlaknine in druge substance, ki v črevesju
omogočajo ustrezno okolje za rast bakterij črevesne flore. Simbiotiki so
pripravki, ki vsebujejo tako probiotike kot
prebiotike.
Prebiotiki so za človeka neprebavljivi
ogljikovi hidrati in tako ne predstavljajo neposredno hranil, vendar pozitivno
vplivajo na črevesno floro.
Posebnež med podzemnimi gomolji in sladilo, kot ga še niste
videli, je prav gotovo yacon. Rastlina, za katero marsikdo ne ve, da je v sorodu z
našo sončnico, raste visoko v Andih (tam so očitno res dobro založeni s
superhrano!), čeprav v nasprotju z večino ostalih andskih rastlin ni tako
občutljiv in ga v zadnjem času veliko gojijo tudi v nižjih nadmorskih višinah
tropskih krajev.

Zraste v višino do dveh metrov in cveti s prikupnimi majhnimi rumenimi
cvetovi, njegova prava posebnost pa se skriva pod zemljo. Podzemni gomolji, ki
rastlini služijo kot založni organ, so hrustljavi in sestavljeni večinoma iz
vode in inulina, kar jim daje sladak okus. Večinoma ga opisujejo kot podobnega
okusu jabolka, zaradi česar domačini gomolju pravijo kar “zemeljsko jabolko”,
nekatere pa okus rahlo spominja tudi na vonj cvetlic, npr. vijolic.
V Andih, kjer ga gojijo že več kot 3000 let, se večinoma uživa surov, mi pa
ga poznamo predvsem v obliki sirupa in prahu. Po
tem, ko gomolje poberejo iz zemlje, jih posušijo na soncu in pazljivo zmeljejo v
prah, ali pa iz gomoljev iztisnejo sirup.
Prebivalci Andov ostalih delov rastline seveda ne zavržejo, največkrat iz
njenih listov kuhajo čaj. Tega uporabljajo za uravnavanje sladkorja v krvi,
izboljšanje prebave, krepitev oslabelih ledvic, in verjetno še za marsikatero
stvar. Tudi sveže gomolje hrustljajo v podobne namene in za splošno krepitev
imunskega sistema, poleg tega, da se z njimi sladkajo, seveda. Tako pridemo do
tja, kjer se yacon v zahodnem svetu največ uporablja – za sladkanje. Smoothijev,
sokov, sadnih solat, presnih in drugačnih sladic, čokolade, solatnih prelivov
…
Yacon je verjetno edino naravno sladilo, ki ga naše telo
enostavno ne zazna. Gradi ga večinoma inulin – polisaharid, ki se v
tankem črevesju ne razgradi na manjše sladkorje in posledično tudi ne vsrka v
krvni obtok. Inulin se v našem telesu razgradi na fruktooligosaharide (FOS),
krajše verige fruktoze, ki ne vplivajo na porast sladkorja v krvi. Ptialin in
amilaza, človeška encima za škrob, sladkorjem v yaconu namreč nista kos, zato
ostanejo skorajda nedotaknjeni. To pomeni, da njihova prisotnost v našem
telesu ne vpliva na dvig krvnega sladkorja, kar še posebno cenijo
diabetiki. Prav tako je (v primerjavi s sladkorjem) smešno nizka
kalorična vrednost yacona – 50 kalorij na zvrhano žlico (15 g) yacona v
prahu– zaradi česar je odličen za ljudi s preveliko telesno težo.
Razgradnja FOS se začne šele v debelem črevesju, pri čemer se sproščata
ogljikov dioksid in metan, zato je pri uživanju yacona kljub vsemu potrebna
zdrava mera (kot pri vsem, mar ne?), saj lahko prevelike količine
povzročajo vetrove.

Inulin oziroma FOS (njuna kemijska sestava je namreč praktično enaka, razlika
je le v dolžini sladkornih verig) je odličen in zelo učinkovit prebiotik – več
kliničnih študij je potrdilo, da v črevesju spodbuja rast koristnih probiotičnih
bakterij. Ker se v tankem črevesu le delno razgradi, je črevesni flori v debelem
črevesu na voljo v vsej svoji sladkosti. Te bakterije FOS razgradijo v maščobne
kisline, ki nižajo pH vsebine v debelem črevesu in zagotavljajo optimalno
delovanje celic sluznice.
Yacon tudi poveča absorbcijo nekaterih mineralov – kalcija, magnezija
in fosforja, ter še večih elementov v sledovih (železa, bakra, cinka).
Izboljšana absorbcija naj bi bila posledica treh mehanizmov: povečana topnost
kalcija zaradi spremembe mikroflore in vrednosti pH, povečanje transcelularnega
prehoda elementov zaradi direktnega vpliva maščobnih kislin, in pospešena rast
celic, kar poveča razpoložljivo površino za vsrkavanje.
Kot da vse to še ni dovolj, naj bi yacon z vsebovanim inulinom tudi
zniževal nivo holesterola v krvi, to pa ima preventivno vlogo v razvoju
arterioskleroze in zapletov, povezanih z njo (srčni infarkt, možganska kap).
Ob vsem tem je yacon popolnoma naraven in brez potencialnih nevarnih
učinkov na zdravje, kot se rado zgodi pri mnogih umetnih sladilih.
Njegova uporaba je cenjena predvsem med diabetiki, ljudmi s povečano telesno
težo in vegani oziroma vsemi, ki se izogibajo belemu slakorju.
Katero od oblik yacona – sirup ali prah – boste izbrali, je stvar vaše
odločitve. Okus sirupa spominja na karamelo in med, uporabljate pa ga
lahko povsod, kjer ste do zdaj uporabljali katerokoli drugo tekoče
sladilo. Izvrsten je, če ga prelijete čez poljubno sadje. Prah je morda
bolj primeren za uporabo v sladicah, kjer ne želite dodajati vlažnih sestavin,
vmešate pa ga lahko seveda tudi v smoothieje in sokove.
Le pri odmerjanju ste lahko malo bolj skromni, saj je yacon veliko
slajši od večine ostalih sladil. Uživajte torej v zmernih sladkostih,
brez skrbi, da bi škodile vašemu zdravju!
Odličen preliv za solato
Vse sestavine premešajte v blenderju in prelijte po solati.
Če želite iz preliva narediti omako za testenine, v blender dodajte še pest
peteršilja in manjšo šalotko. Prelijte omako čez testenine (lahko presne bučke,
spiralizirane s spiralnim rezalnikom) in jim dodajte na koščke narezan svež
paradižnik, drobno nasekljano cvetačo, olive in svežo baziliko.
Sladki prigrizek
Zmešajte vodo in yacon v prahu, da dobite gost preliv. Prelijte ga čez
oreščke in dobro premešajte. Nato vse skupaj razgrnite po pladnju dehidratorja.
Sušite, dokler niso oreščki hrustljavi. In sladki. 

Karamelni sladoled
Vse sestavine zmešajte v močnem blenderju. Kremno maso lahko nato vlijete v
aparat za sladoled in ravnate po navodilih proizvajalca, ali pa jo vlijete v
posodo in postavite v zamrzovalnik čez noč. Pred uporabo sladoled za nekaj časa
postavite na sobno temperaturo, da se rahlo odtaja.
Čoko smoothie:
Smoothie, ki nas razvaja in hkrati napolni z energijo. Odličen za zajtrk,
prileže pa se tudi zvečer, ko si po napornem dnevu privoščite počitek na kavču …

Eva Žontar,
SvetJeLep&PlanetBIO
|
Prijava uporabnika
Pri naročilu nad 60 EUR ni poštnine!
ZANIMIVI ČLANKI: Konopljino olje - čudež ali prevara?
Orehovo olje
Faze razstrupljanja težkih kovin
Pozitivni učinki čemaža
Komu se priporoča Chlorella
Ekološka živila za polno življenje
Nevarni žvečilni gumiji
Nevarni pesticidi v vsakdanjih prehrambenih proizvodih
Hrana otroke zastruplja ali razstruplja?
|