Tako kot probiotiki so tudi prebiotiki pomembni za uravnoteženje črevesne mikrobiote.

Verjetno ste že slišali za probiotike, kaj pa prebiotiki? Čeprav sta si oba po imenu zelo podobna, se njuna vloga v prebavnem sistemu precej razlikuje.

Tako kot probiotiki so tudi prebiotiki pomembni za uravnoteženje črevesne mikrobiote.

V našem prebavnem traktu živi na milijarde dobrih in slabih bakterij, katerih razmerje v korist dobrih bakterij je zelo pomembno za močan imunski sistem in s tem za splošno zdravje.

Probiotiki so dobre bakterije, ki jih je treba, tako kot slabe, hraniti za preživetje. Tu nastopijo prebiotiki, ki so njihovo gorivo, torej hrana, ki jih žene in spodbuja njihovo aktivnost.

V času, ko vse več ljudi trpi za resnimi boleznimi prebavnega sistema, se vse bolj zavedamo izjemnega pomena prebiotikov in probiotikov.

So pomemben del našega imunskega sistema (kar 70 odstotkov imunskih celic se nahaja v prebavnem sistemu), in s tem prva obrambna linija pred boleznimi.

Kaj so prebiotiki?

Prebiotiki so pravzaprav neprebavljiva vlakna, ki jih vsebuje določena rastlinska hrana. Teh vlaken v tankem črevesu ni mogoče prebaviti, zato neprebavljena pridejo v debelo črevo. Tam jih probiotiki fermentirajo v kratko verižne maščobne kisline.

Z besedo prebiotik označujemo »hrano« za koristne mikroorganizme – probiotike. Pomembno je vzpostaviti okolje v katerem lahko probiotiki dobro uspevajo in pri tem koristijo prebiotiki.

Obstaja več vrst prebiotikov, kot so oligosaharidi, galaktooligosaharidi in inulin.

Zahvaljujoč njim v vašem prebavnem sistemu rastejo in se razmnožujejo probiotiki dobrih bakterij.

Za optimalno delovanje vaš črevesni mikrobiom potrebuje tako probiotike kot prebiotike. Delujejo v sinergiji in so odvisni drug od drugega. Brez prebiotikov bi namreč probiotiki stradali in ne bi mogli opravljati svoje funkcije, brez probiotikov pa prebiotiki ne bi imeli namena v črevesju.

Prebiotiki so v bistvu fermentabilni ogljikovi hidrati, ki podpirajo rast in kolonizacijo probiotikov v črevesju.

Tu govorimo o vlakninah, katerih najboljši viri so:

• Različna zelenjava (vse kapusnice, zeleno-listnata zelenjava in lukovke).
• Gomolji (krompir, sladki krompir, korenje, repa, koleraba, pesa, zelena, redkev).
• Kosmiči in polnovredna žita.
• Sadje (jagodičje, jabolka, kivi z lupino, avokado, zelene banane).
• Stročnice (leča, čičerika, fižol itd.).

Pomanjkanje prebiotikov – enosmerna pot do bolezni

V primeru velikega pomanjkanja prebiotikov in probiotikov postane naše telo dovzetno za različne prebavne in druge bolezni, kot sta sindrom puščajočega črevesja in zaprtje.

Zato je pomembno, da jih zaužijete v zadostnih količinah s hrano in po potrebi s prehranskimi dopolnili.

Ali ste vedeli, da sta celo vaše čustveno stanje in razpoloženje odvisna od ravni prebiotikov? Prebavni sistem namreč imenujemo tudi »drugi možgani«, ker je zelo občutljiv na čustva.

Prednosti prebiotikov

• prispevajo k normalizaciji ravni sladkorja v krvi
• spodbujajo absorpcijo mineralov in drugih hranilnih snovi
• krepijo kosti in zobe
• preprečujejo rast slabih bakterij
• zmanjšujejo tveganje za vnetje in raka
• povečujejo občutek sitosti
• zmanjšajo tveganje za srčno-žilne bolezni
• prispevajo k izgubi teže
• zmanjšujejo stres
• povečujejo občutek sreče

Rastlinska hrana, ki vsebuje prebiotike

• Korenina cikorije: ta surova korenina, ki se uporablja tudi za kavo, je eden najboljših virov prebiotikov, saj vsebuje kar 65 odstotkov vlaknin!
• Česen: vsebuje inulin, zato ga je treba uživati čim pogosteje, lahko ga jeste tudi kot sestavino humusa ali salse
• Čebula: lahko jo jeste surovo ali kuhano, da povečate vnos prebiotikov
• Por: spada v rod rastlin Allium, kot tudi česen in čebula ter vsebuje približno 16 odstotkov inulina
• Zelena listnata zelenjava, špinača, blitva….
• Šparglji: najbolje je, da jih uživate surove, za največji izkoristek prebiotikov, jih lahko sesekljate v solati ali jeste blanširane ali fermentirane ( vložene)
• Banana: vsebuje prebiotike in zmanjšuje napenjanje, najbolje jih je jesti rahlo nezrele
• Stročnice: fižol, leča in čičerika so odličen vir oligosaharidov, vrste probiotika
• Regratovi listi: vsebujejo približno 25 odstotkov prebiotičnih vlaken
• Jagode in citrusi

Kdaj jemati prehranska dopolnila

Za najboljši učinek je zaželeno jesti živila, bogata s prebiotiki, skupaj z živili, bogatimi s probiotiki (kislo zelje, kombuča, kefir, kimči).

Kombinirate lahko na primer kislo zelje s surovo mlado čebulo, vloženimi šparglji, fižolom in fermentirano zelenjavo in podobno.

Če je v vaši prehrani malo teh neprebavljivih vlaknin, ne glede na to, ali jemljete antibiotike, ste pod povečanim stresom ali imate zdravstvene težave, je vsekakor priporočljiv dodaten vnos probiotikov in prebiotikov s prehranskimi dopolnili.

Naša mikrobiota je unikatna, kot naš prstni odtis! Poskrbite za svojo z Ekolife natura PROBIO FLORA S.Boulardii!

Pripravila: Alma iz ekipe Ekolife natura