Brezplačna dostava
pri naročilu nad 30 €
100% varen nakup
vrnemo kupnino
Dostava v 2 dneh
Ob naročilu do 13h
Garancija zadovoljstva
30 dnevna garancija
Telo pogosto razumemo predvsem skozi mišice, srce in pljuča. Trening in vsakdanja aktivnost sta usmerjena v moč, vzdržljivost in gibljivost, regeneracijo pa največkrat povezujemo s spanjem in prehrano.
Obstaja pa še en izjemno pomemben, a pogosto spregledan sistem, ki tiho skrbi za ravnovesje v ozadju – limfni sistem.
Čeprav deluje skoraj neopazno, pomembno vpliva na regeneracijo, delovanje imunskega sistema, ravnovesje tekočin v telesu in celo na sposobnost možganov, da se med spanjem učinkovito »očistijo« presnovnih odpadkov.
Prav zato je fascinantno, kako lahko nekaj tako preprostega, kot so gibanje, dihanje in zadostna hidracija, pomembno vpliva na njegovo delovanje.
Limfni sistem pogosto povezujemo predvsem z imunostjo, vendar njegove naloge segajo precej dlje.
Gre za razvejano mrežo limfnih kapilar, žil, bezgavk in limfnih organov, ki neprekinjeno vzdržuje tekočinsko ravnovesje v telesu.
Vsak dan iz krvnih kapilar v medcelični prostor preide približno 20 litrov tekočine. Večina se vrne neposredno v krvni obtok, približno tri do štiri litre pa jih ostane v tkivih.
To tekočino skupaj z beljakovinami, celičnimi ostanki, vnetnimi mediatorji, mikroorganizmi in drugimi presnovnimi produkti prevzame limfni sistem ter jo preko limfnih žil vrača nazaj v krvni obtok.
Brez učinkovitega limfnega pretoka bi se tekočina začela kopičiti v tkivih, kar bi povzročilo otekanje, zmanjšano prehrano celic, slabšo regeneracijo in večje tveganje za kronična vnetja.
Za razliko od krvnega obtoka limfni sistem nima organa, ki bi aktivno poganjal limfo po telesu.
Njegovo delovanje temelji na mehanskih spremembah tlaka, ki nastajajo med gibanjem.
Najpomembnejši dejavniki limfnega pretoka so:
Vsak korak, vsak počep in vsak globok vdih ustvarjajo tlačne razlike, ki limfo usmerjajo proti osrednjemu limfnemu vodu in nato nazaj v krvni obtok.
To je eden od razlogov, zakaj se po večurnem sedenju pogosto pojavijo občutek težkih nog, zabuhlost ali splošna utrujenost. Ne zato, ker bi se telo »pokvarilo«, temveč zato, ker se je pretok tekočin upočasnil.
Vezivno tkivo oziroma fascija predstavlja tridimenzionalno mrežo, skozi katero potekajo krvne in limfne žile, živci ter številne mehanoreceptorske strukture.
Zdravo vezivno tkivo omogoča učinkovito drsenje posameznih tkivnih plasti, dobro hidracijo zunajceličnega matriksa in nemoten pretok tekočin.
Kadar zaradi ponavljajočih se obremenitev, kroničnega stresa ali dolgotrajnega sedenja pride do povečane togosti tega tkiva, se zmanjša tudi gibanje znotraj njega.
Posledično se zmanjša mehanska stimulacija limfnih žil, kar lahko vpliva na počasnejši limfni pretok in slabšo izmenjavo tekočin v medceličnem prostoru.
Zato vezivnega tkiva ne moremo obravnavati ločeno od limfnega sistema. Oba sta del istega biomehanskega okolja.
Posebno mesto ima diafragma.
Ob vsakem globokem vdihu se spremeni tlak v prsni in trebušni votlini, kar pomembno prispeva k vračanju limfe proti prsnemu limfnemu vodu.
Ni naključje, da se veliko ljudi po nekaj minutah počasnega trebušnega dihanja počuti bolj umirjene, lažje in bolj prisotne.
Dihanje hkrati podpira limfni pretok in vpliva na uravnavanje avtonomnega živčnega sistema.
Leta 2012 je znanstvena skupnost opisala glimfatični sistem – mehanizem odstranjevanja presnovnih odpadkov iz možganov.
Njegova aktivnost je največja med globokim spanjem, ko se poveča prostor med možganskimi celicami in cerebrospinalna tekočina učinkoviteje izpira presnovne produkte.
Prav zato kakovosten spanec ni pomemben le za regeneracijo mišic, temveč tudi za zdravje živčnega sistema in dolgoročno kognitivno funkcijo.
Ker limfa v veliki meri temelji na tekočini, je zadostna in kakovostna hidracija eden od temeljnih pogojev za njeno nemoteno delovanje.
Pri tem ni pomembna zgolj količina popite tekočine, temveč tudi to, kako učinkovito telo hranilne snovi in tekočino dejansko izkoristi na celični ravni. Ustrezna hidracija podpira gostoto in pretočnost limfe, kar posredno pripomore k lažjemu odvajanju presnovnih odpadkov iz medceličnega prostora.
Limfa ne prenaša le odpadnih snovi – po njej potujejo tudi maščobe topne hranilne snovi, del imunskih celic in določeni vitamini, ki jih telo absorbira preko limfnega, ne le krvnega obtoka. To je razlog, da je oblika, v kateri telesu ponudimo hranilne snovi, lahko pomembna.
Liposomalna tehnologija hranilno snov obda v maščobno ovojnico (lipidni dvosloj), podobno tisti, ki sestavlja celično membrano. Taka oblika omogoča, da hranilna snov lažje prehaja skozi črevesno steno in se, podobno kot druge maščobam topne molekule, delno absorbira tudi preko limfnega sistema – mimo jetrne presnove prvega prehoda, ki lahko del učinkovine razgradi, še preden ta doseže tkiva.
To ne pomeni, da je za zdrav limfni pretok potrebno jemati prehranska dopolnila – gibanje, dihanje, hidracija in spanec ostajajo temelj. Pomeni pa, da je pri izbiri dopolnil, kadar se za njih odločimo, smiselno razmisliti tudi o tem, na kakšen način hranilna snov sploh pride do celic, ne le o tem, koliko je je v posamezni kapsuli ali kapljici.
Delovanje limfnega sistema najbolje podpirajo preproste navade, ki jih lahko vključimo v vsakdan:
Bolj ko razumemo človeško telo, manj ga vidimo kot skupek posameznih organov in mišic.
Gre za medsebojno povezan sistem, kjer gibanje, vezivno tkivo, limfni obtok, dihanje, hidracija in živčni sistem ves čas sodelujejo.
Ko izboljšamo kakovost gibanja in poskrbimo za osnovne pogoje – gibanje, dihanje, hidracijo in počitek – pogosto ne izboljšamo le gibljivosti. Izboljšamo tudi pretok tekočin, podporo limfnemu sistemu, regeneracijo in nenazadnje občutek lahkotnosti v lastnem telesu.
Limfni sistem nas na nek način opominja, da zdravje redko izhaja iz enega samega ukrepa. Gre za vsoto majhnih, ponavljajočih se navad – korak, vdih, kozarec vode, noč dobrega spanca – ki se dan za dnem seštevajo v to, kako se počutimo v lastnem telesu. Nič od tega ni zapleteno, potrebna je le doslednost.
