Od uspešne gorske tekačice do raziskovalke dolgoživosti

Dolga leta sem verjela, da je moje telo skoraj neuničljivo. Kot gorska tekačica sem živela za gibanje, vzpone, treninge in občutek svobode v naravi. Zdravje je zame pomenilo predvsem kako zmogljivo je moje telo. 

Danes na zdravje gledam drugače.

Ne iščem več novih zmogljivostnih mejnikov. Zanima me kvaliteta življenja — energija skozi dan, mentalna jasnost, vitalnost in notranje ravnovesje. Zanima me dolgoživost v pravem pomenu: ne kako dolgo živim, ampak kvalitetno živim, vsak dan posebej.

Glukoza — ključ do metabolnega zdravja

Ko sem začela globlje raziskovati metabolno zdravje in medicino dolgoživosti, sem hitro ugotovila, kako pomembna je vloga glukoze — tudi pri popolnoma zdravih ljudeh.

Stabilna glukoza je eden ključnih pokazateljev zdravega staranja.

Je veliko več kot številka na merilniku. Govori o energiji, hormonih, možganih, spancu, vnetjih in celičnem staranju. Vsak večji skok sproži val vnetnih procesov, oksidativnega stresa in kortizola.

Če se to ponavlja več let, telo postopoma izgublja sposobnost učinkovitega uravnavanja energije — in to vpliva na vse.

Paradoks vzdržljivostnega športa

Tega paradoksa se danes zelo dobro zavedam — in prav to zavedanje me je pripeljalo do odločitve, da svoje telo začnem bolj sistematično poslušati.

Vzdržljivostni šport ima ogromno koristi za zdravje, vendar dolgotrajni intenzivni napori hkrati predstavljajo tudi velik fiziološki stres. Visok kortizol, pogosto izčrpavanje, pomanjkanje regeneracije ter stalni vnosi hitrih sladkorjev med treningi in tekmami lahko sčasoma vplivajo na metabolno ravnovesje telesa.

Telo je izjemno prilagodljivo — a si vse zapomni.

Vedno več raziskav kaže, da lahko dolgotrajni vzdržljivostni napori začasno zmanjšajo občutljivost na inzulin in poslabšajo toleranco za glukozo, tudi pri zelo treniranih posameznikih. Navzven lahko delujemo vrhunsko pripravljeni, znotraj telesa pa se lahko že odvijajo procesi kroničnega stresa in presnovne preobremenitve.

Prav metabolno zdravje je pri vzdržljivostnih športnikih pogosto spregledano — čeprav pomembno vpliva na energijo, regeneracijo, hormonsko ravnovesje, vnetja in dolgoročno vitalnost.

Raziskovanje telesa, življenja in dolgoživosti

Vedno bolj me zanima raziskovanje telesa — kako se odziva na stres, gibanje, hrano, spanec, regeneracijo in vsakodnevni ritem življenja. Fascinira me povezava med biologijo, živčnim sistemom, naravo, energijo in dolgoživostjo.

Sprašujem se:
Kako spanec vpliva na glukozo?
Kako reagiram na določeno hrano?
Kaj telo pomirja — in kaj ga dolgoročno izčrpava?
Kako lahko ustvarimo več stabilnosti in manj fiziološkega kaosa?

Spremljanje glukoze mi daje vpogled, ki ga prej nisem imela. Ne kot obsesija ali kontrola, ampak kot orodje za boljše razumevanje telesa in procesov, ki vplivajo na dolgoživost.
Izbrala sem merilec glukoze Hippo H1, ki se res enostavno namesti, glukozo pa ti 14 dni neprestano meri na 3 minute.

Danes se ne učim več samo, kako telo potisniti dlje.
Učim se, kako ga bolje razumeti, podpreti — in ohraniti vitalnega čim dlje.

Telo vedno govori — samo poslušati ga moramo

Vedno bolj verjamem, da dolgoživost ni ena velika skrivnost ali popoln “biohack”. Je skupek majhnih odločitev, ki jih ponavljamo vsak dan — kako spimo, dihamo, jemo, se gibamo, obvladujemo stres in regeneriramo živčni sistem.

Ko je glukoza stabilnejša, je stabilnejša tudi energija. Um. Razpoloženje. Spanec. Regeneracija.

In morda je prav to največji luksuz današnjega časa:
ne ekstremna zmogljivost — ampak notranje ravnovesje.

Mojca Koligar