Napihnjenost, občutek teže v trebuhu, vetrovi ali nelagodje po obroku so med najpogostejšimi prebavnimi težavami današnjega časa. Mnogi ob prvih znakih začnejo izločati posamezna živila – gluten, mlečne izdelke, sladkor ali drugo hrano, za katero menijo, da povzroča težave. Pri nekaterih to res prinese olajšanje, pri mnogih pa se simptomi kljub strogim dietam vedno znova vračajo.

Kaj pa, če hrana ni edini razlog?

Kaj, če je napihnjenost predvsem znak, da telo trenutno nima optimalnih pogojev za učinkovito prebavo?

Prebava je veliko več kot le razgradnja hrane

Naša prebava ni odvisna samo od tega, kaj pojemo. Nanjo vplivajo tudi:

• delovanje živčnega sistema,
• sestava črevesnega mikrobioma,
• izločanje prebavnih encimov,
• prekrvavljenost prebavil,
• gibljivost trebušne votline,
• kakovost spanja,
• vsakodnevni stres in življenjski slog.

Ko je eden od teh sistemov dlje časa obremenjen, lahko telo začne pošiljati opozorilne znake v obliki napihnjenosti, občutka polnosti ali neurejene prebave.

Prebava se začne še pred prvim grižljajem

Za učinkovito prebavo mora telo preiti v stanje sproščenosti oziroma aktivirati parasimpatični živčni sistem, ki skrbi za počitek, obnovo in prebavo.

Če jemo med delom, v avtomobilu, pod časovnim pritiskom ali med nenehnim stresom, telo energijo usmeri predvsem v preživetje.

Posledično se lahko zmanjša:

• izločanje prebavnih encimov,
• gibanje prebavil,
• prekrvavljenost prebavnega sistema,
• učinkovitost prebave in absorpcije hranil.

Zato lahko dva človeka zaužijeta popolnoma enak obrok, pa ga njuno telo prebavi povsem različno.

Pomembno vlogo ima tudi črevesni mikrobiom

V našem črevesju živi več bilijonov koristnih mikroorganizmov, ki skupaj tvorijo črevesni mikrobiom. Ta sodeluje pri prebavi, presnovi hranil, nastajanju nekaterih vitaminov ter podpira normalno delovanje imunskega sistema.

Na ravnovesje mikrobioma vplivajo številni dejavniki:

• neuravnotežena prehrana,
• stres,
• premalo gibanja,
• jemanje antibiotikov,
• premalo kakovostnega spanca,
• kronične obremenitve organizma.

Ko se ravnovesje poruši, se lahko pojavijo napihnjenost, vetrovi, občutek nelagodja ali neredna prebava.

Zato postaja skrb za mikrobiom eden najpomembnejših stebrov celostnega zdravja.

Kako lahko pomagajo kakovostni probiotiki?

Čeprav je osnova vedno pestra prehrana z dovolj vlaknin, lahko v določenih obdobjih dodatno podporo predstavlja tudi kakovosten probiotični dodatek.

Probiotiki vsebujejo izbrane koristne bakterijske kulture, ki pomagajo ohranjati ali ponovno vzpostavljati ravnovesje črevesne mikrobiote.

Pri izbiri je pomembno predvsem:

• raznolikost bakterijskih sevov,
• zadostno število živih kultur,
• kakovost proizvodnje,
• zaščita bakterij, da čim več živih kultur doseže črevesje.

V ponudbi Ekolife Natura so na voljo skrbno izbrani probiotiki, razviti za podporo črevesnemu mikrobiomu in vsakodnevnemu dobremu počutju. Posebej so primerni v obdobjih povečanega stresa, po jemanju antibiotikov, ob neuravnoteženi prehrani ali kadar želimo dodatno podpreti ravnovesje črevesne flore.

Ekolife Natura Chew Probio Flora Family vsebuje kar 10 skrbno izbranih sevov mlečnokislinskih bakterij ter skupno 5 milijard (5 × 10⁹ CFU) živih kultur v dnevnem odmerku. Kombinacija različnih sevov omogoča široko podporo črevesni mikrobioti, saj ima vsak sev svoje posebnosti in vlogo pri ohranjanju ravnovesja v prebavnem sistemu.

Posebnost izdelka je tudi dodatek inulina, naravne prehranske vlaknine, ki deluje kot prebiotik. Prebiotiki predstavljajo hrano za koristne črevesne bakterije in tako dopolnjujejo delovanje probiotikov. Prav zaradi te sinergije govorimo o sinbiotiku – kombinaciji probiotikov in prebiotikov.

Ker gre za žvečljive tablete prijetnega okusa, je izdelek primeren za vso družino in predstavlja praktično rešitev tudi za ljudi, ki kapsul težje požirajo. Uporaba je enostavna doma, na poti ali v službi.

Kaj pa fascija?

Dolgotrajen stres, poškodbe, operacije ali sedeč življenjski slog lahko povečajo napetost fascialnega sistema in zmanjšajo naravno gibljivost tkiv v trebušni votlini.

Fascialni manevri lahko prispevajo k večji sproščenosti telesa, izboljšani gibljivosti tkiv ter boljšemu telesnemu zavedanju. Čeprav niso namenjeni zdravljenju prebavnih motenj, mnogi po redni vadbi poročajo o občutku večje lahkotnosti v trebušnem predelu in prijetnejšem počutju po obrokih.

Os črevesje–možgani: povezava, ki je ne smemo spregledati

Znanost danes potrjuje, da sta črevesje in možgani tesno povezana preko tako imenovane osi črevesje–možgani (gut-brain axis).

Dolgotrajen stres lahko vpliva na:

• sestavo črevesnega mikrobioma,
• gibljivost prebavil,
• občutljivost prebavnega sistema,
• prepustnost črevesne pregrade.

Prav zato pri prebavnih težavah pogosto ni dovolj iskati rešitev le na krožniku. Pomembno je pogledati tudi celoten življenjski slog.

Kako ustvariti boljše pogoje za prebavo?

Majhne spremembe lahko naredijo veliko razliko.

✔ Pred obrokom si vzemite nekaj minut za umirjeno dihanje.

✔ Hrano jejte počasi in jo dobro prežvečite.

✔ Poskrbite za dovolj tekočine skozi ves dan.

✔ Po obroku se odpravite na krajši sprehod.

✔ Redno vključujte nežno gibanje in fascialne vaje.

✔ Uživajte raznoliko prehrano z dovolj vlaknin.

✔ Po potrebi podprite črevesni mikrobiom s kakovostnimi probiotiki Ekolife Natura.

Telo zna prebavljati – če mu to omogočimo

Naše telo je ustvarjeno za učinkovito prebavo. Včasih ne potrebuje nove diete ali vedno daljšega seznama prepovedanih živil. Potrebuje predvsem okolje, v katerem lahko ponovno vzpostavi ravnovesje.

Ko umirimo živčni sistem, poskrbimo za raznoliko prehrano, podpremo črevesni mikrobiom, izboljšamo gibanje in telesu omogočimo dovolj regeneracije, lahko naredimo pomemben korak k boljšemu počutju – tudi po obrokih.

Če prebavne težave trajajo dlje časa, se stopnjujejo ali pomembno vplivajo na kakovost življenja, je priporočljivo poiskati nasvet zdravnika ali drugega ustrezno usposobljenega zdravstvenega strokovnjaka. Prehranska dopolnila so podpora zdravemu življenjskemu slogu in niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano ali medicinsko obravnavo.