Ko govorimo o zdravju, ga pogosto razumemo kot stanje, v katerem ni bolezni, bolečin ali težav. Toda takšno razumevanje je precej omejeno. Človeško telo namreč ni stroj, ki bi moral ves čas delovati popolno. Je živ sistem, ki se neprestano prilagaja spremembam iz okolja.
Morda je zato bolj uporabna definicija zdravja nekaj povsem drugega: zdravje je sposobnost vračanja v ravnovesje.
To pomeni, da ni bistveno, ali ravnovesje kdaj izgubimo – saj ga bomo. Pomembno je, kako učinkovito in kako hitro ga ponovno vzpostavimo.
Vsak dan smo izpostavljeni številnim obremenitvam. Telovadimo, delamo, doživljamo stres, jemo, premalo spimo, se srečujemo z virusi in bakterijami. Vse to predstavlja motnjo, na katero mora telo odgovoriti.
Prav sposobnost prilagajanja ločuje vitalen organizem od oslabljenega.
To lahko opazujemo skoraj v vsakem telesnem sistemu.
Po intenzivnem naporu se srčni utrip poveča, da lahko mišice dobijo dovolj kisika. Toda še pomembnejše od najvišje dosežene frekvence je vprašanje, kako hitro se srčni utrip ponovno umiri.
Hitrejše znižanje srčnega utripa po obremenitvi je pogosto znak dobre telesne pripravljenosti, učinkovitega delovanja avtonomnega živčnega sistema in večje odpornosti organizma.
Stres je neizogiben del življenja. Ne moremo ga popolnoma odstraniti in to niti ni cilj.
Veliko pomembneje je, kako hitro se po stresnem dogodku umirimo. Ali ostanemo napeti še ure ali dneve? Ali pa se naše telo in um razmeroma hitro vrneta v stanje miru?
Odpornost živčnega sistema ni odsotnost stresa, temveč sposobnost prehajanja med aktivacijo in sprostitvijo.
Vsaka vadba povzroči mikroskopske poškodbe mišičnih vlaken. Prav te sprožijo procese obnove, zaradi katerih postanemo močnejši.
Če se telo učinkovito regenerira, utrujenost izgine, zmogljivost pa se izboljša. Če okrevanje zaostaja, se začne kopičiti utrujenost, tveganje za poškodbe pa narašča.
Napredek zato ni odvisen samo od treninga, ampak tudi od kakovosti okrevanja.
Po vsakem obroku se raven glukoze v krvi zviša. To je normalen fiziološki odziv. Pri presnovno zdravem človeku se krvni sladkor s pomočjo inzulina kmalu vrne v običajne vrednosti. Če je ta proces počasnejši ali manj učinkovit, se postopoma povečujejo tveganja za presnovne bolezni. Presnovno zdravje torej ni popolna stabilnost, temveč učinkovito vračanje v ravnovesje.
Tudi okužbe so del življenja. Nihče nima imunskega sistema, ki bi preprečil prav vsak stik z virusi ali bakterijami. Pomembno je, kako hitro in učinkovito telo okužbo prepozna, jo omeji ter obnovi normalno delovanje brez pretiranega ali dolgotrajnega vnetnega odziva.
Vsi imamo kdaj slabo noč. Zaradi dela, otrok, potovanja ali stresa. Vprašanje ni, ali bomo kdaj slabo spali. Vprašanje je, ali se po eni ali dveh slabših nočeh hitro vrnemo v običajen ritem ali pa se težave vlečejo tedne. Tudi kakovost spanja lahko razumemo kot sposobnost ponovne vzpostavitve ravnovesja.
Presenetljivo je, da isti princip opazimo skoraj povsod.
Uspešno podjetje ni tisto, ki nikoli nima težav. Takšno podjetje preprosto ne obstaja. Uspešna podjetja odlikuje sposobnost hitrega prilagajanja spremembam. Gospodarske krize, spremembe na trgu, tehnološki razvoj ali nepričakovane napake so neizogibni. Razlika je v tem, kako hitro organizacija poišče novo ravnovesje. Prav zato je danes ena najpomembnejših lastnosti uspešnih podjetij organizacijska odpornost.
Podobno velja za denar. Višina premoženja je pomembna, vendar sama po sebi ne pove vsega. Veliko bolj zgovorno je vprašanje, kako hitro se posameznik finančno pobere po izgubi službe, večjem nepričakovanem strošku ali gospodarski krizi. Finančna odpornost temelji na rezervah, razpršenosti virov prihodkov, premišljenem upravljanju tveganj in sposobnosti prilagajanja novim okoliščinam.
Tudi življenje nikogar ne obide. Bolezni, poškodbe, izgube, razočaranja in težka obdobja so del človeške izkušnje. Nihče ne bo sto let živel brez večjih preizkušenj. Ključno vprašanje zato ni:
“Ali bom kdaj izgubil ravnovesje?”
Temveč: “Kako hitro ga bom znal ponovno vzpostaviti?” To je morda ena najpomembnejših življenjskih veščin.
Narava je verjetno najboljši učitelj odpornosti. Po neurju gozd ni več povsem enak kot prej, vendar se začne obnavljati. Po požaru vznikne novo življenje. Reka po poplavi ponovno najde svojo strugo. Drevesa, ki se v vetru nekoliko upognejo, pogosto preživijo najmočnejše nevihte. Tista, ki se ne morejo prilagoditi, se lahko zlomijo. Prilagodljivost ni znak šibkosti. Je pogoj za dolgoročno preživetje.
Zato se v biologiji, ekologiji, medicini in psihologiji vse pogosteje uporablja pojem odpornost (resilience). Ne pomeni neuničljivosti ali popolnosti, temveč sposobnost sistema, da absorbira motnjo, se ji prilagodi in ponovno vzpostavi svoje delovanje.
Namesto da se vsak dan sprašujemo, ali smo popolnoma zdravi, si lahko zastavimo drugačno vprašanje:
Odgovori na ta vprašanja pogosto povedo več o našem zdravju kot posamezna laboratorijska vrednost ali številka na tehtnici.
Zdravje ni popolnost. Ni stanje brez motenj in brez izzivov. Je dinamičen proces nenehnega prilagajanja.
Največja moč organizma ni v tem, da nikoli ne izgubi ravnovesja, temveč v tem, da ga vedno znova najde. Prav ta sposobnost vračanja v ravnovesje je eden najbolj temeljnih znakov vitalnosti, odpornosti in dolgoročnega zdravja.